Italijanščina, jezik naših sosedov, spada med uradne evropske jezike in je znotraj Evropske unije poleg Italije uradni jezik še v petih drugih državah, med drugim tudi v slovenski Istri. Italijani slovijo kot narod, ki med svoje odlike ravno ne more prištevati tudi dobrega znanja tujih jezikov, kar je značilno za nas. Slovenci smo znani po odličnem znanju tujih jezikov in tu zagotovo prednjačijo jeziki sosednjih držav.
Toda praktičnost in lahko navezovanje stikov nista edina razloga za učenje italijanščine. Italijanščina je jezik naroda z izredno bogato zgodovino in kulturno dediščino. Romanske korenine so odražajo v vseh porah jezika in ljudi apeninskega polotoka. S svojim neponovljivim ritmom in temperamentom si je italijanščina pridobila ogromno oboževalcev in tudi precej sovražnikov, ki se ob skupini glasnih Italijanov le naježijo in začnejo iskati možnosti za pobeg. Preostali pa so nad tem čustvenim jezikom in njegovo osupljivo književnostjo navdušeni.
Francoski jezik, je eden izmed najpomembnejših romanskih jezikov. Francoščina je uradni jezik v številnih skupnostih in organizacijah. Francoščina pa zna biti tudi zelo zakompliciran jezik. Učenje francoskega jezika je dokaj težko, saj so si besede precej podobne in potrebno je imeti dober naglas pri izgovarjanju. Pri naglasu v francoščini je še posebej potreben poudarek pri prvem zlogu besede. Ta poudarek je značilen posebej za čustveno obarvane besede, ki jih francozi zelo pogosto uporabljajo. Francoščina je sestavljena iz abecede, katera ima 26 črk. Ta jezik večinoma govorijo v zahodni Evropi in Kanadi. Če pa si želite znati francoski jezik tudi sami, se lahko vpišete v različne jezikovne tečaje, kjer vam bodo pomagali in vas naučili francoskega jezika. Francoščina vam bo postala jezik za vsakdanjo uporabo saj boste znali tekoče govoriti, pisati in tudi prevajati. Če pa si želite francoščine obvladati še hitreje, se lahko učite tudi preko internetnega programa za učenja francoščine.
Marsikdaj nam marsikatera beseda ni razumljiva, iz tega razloga so prevodi izredno pomembni. Prevodi so uporabljeni marsikje, v časopisu ob navajanju tujih člankov, enako tudi po televiziji, ko spremljamo tuj film in imamo na spodnjem delu ekrana prevod, tako imenovane podnapise. Prevodi se uporabljajo recimo tudi na obmejnih tablah, kjer je ime kraja zapisano tako v Slovenskem kakor tudi v jeziku na katero meji naša država. Prevodi strokovnih ali pa tudi nestrokovnih besedil za vas opravljajo tudi v strokovnih podjetjih, ki se ukvarjajo izključno z prevajanjem. Prevodi pa so po navadi delo vsaj dveh oseb. Prevajalca ki zagotovi pravilni prevod ter lektorja kateri preveri še slovnično pravilnost predajanja. Prevajati lahko damo tudi kakšni tretji osebi katera obvlada jezik vendar se s tem ne ukvarja profesionalno, vendar v takem primeru nimamo nikakršnega zagotovila o kvalitetnem prevajanju.
Nemščina velja za težak jezik z zapleteno slovnico, ki se ga ni enostavno naučiti. Tudi klobasaste nemške besede pri tem predsodku ne pomagajo. Gre za predsodek, Nemci so vendarle pregovorno sistematični narod, zato je jasno, da je tudi zgradba njihovega jezika zelo shematična in natančna.
Razlogi za nejevoljo se lahko skrivajo v napačnem pristopu. Otroci se nemščine začnejo učiti prezgodaj, kljub temu, da jih mogoče zanimajo druge interesne dejavnosti. V srednjih šolah je nemščina obvezni drugi tuj jezik in otroci, ki so bolj naravoslovno nadarjeni, se je včasih učijo kljub nezanimanju.
Jezika se je najbolje učiti, ko imamo jasno razčiščene motive, pa naj bo to ljubezen do učenja novih jezikov, kulture te države ali želja po širjenju obzorja. Odličen razlog je tudi karierno napredovanje. Slovenci se nemščine najpogostejše torej učijo v šolah, na bivanju v Nemčiji ali Avstriji, vedno bolj pa tudi na odličnih jezikovnih tečajih, ki poskrbijo za vse starostne skupine, želje in potrebe.
Category:
prevajalec |
Tags:
nemščina
Dobra prevajalska agencija nam lahko nudi dobre, kakovostne in kar je najpomembnejše uporabne storitve. Prevajalska agencija ima nalogo, da prejete dokumente prevaja iz prvotnega jezika v drug jezik. Za primer lahko vzamemo knjigo, ki je napisana v angleškem jeziku, tržiti pa bi jo hoteli tudi v Sloveniji. Prodaja bo zelo slaba, če bo knjiga ostala v angleškem jeziku, da pa bi to preprečili, pa knjigo damo prevajalski agenciji. Sicer jo lahko prevede tudi pisec sam, ker ima na voljo en kup različnih pripomočkov, vse od slovarja pa do internetnih prevajalnikov. Ampak prevajalska agencija delo opravi zelo kakovostno, in prevod bo slovnično pravilen in primeren za na trg. Poznamo veliko prevajalskih agencij, cene pa so odvisne tudi od agencije same, zahtevnosti, in veličini teksta, ki ga bo agencija prevedla. V primeru, da bo prevod zelo slab in bo to poslano na trg, so lahko rezultati zelo negativni.
Španščina, ki poleg recimo italijanščine sodi med romanske jezike, je tretji najbolj razširjeni jezik na zemeljski obli. Od kje takšna razširjenost, če pa ga v Evropi govorijo le v Španiji? Španščina je daleč najbolj razširjena v srednji in južni Ameriki, kjer je največji otok nešpansko govorečega področja Brazilija. Razširjenost španščine v tem delu sveta je povezana z osvajanjem in odkrivanjem sveta v času Krištofa Kolumba. Španci so bili pred 600 leti najmočnejša svetovna sila. Z osvajanjem teritorijev so na novih ozemljih naseljevali Špance, ki so španščino prinesli na drugi konec sveta. Če se boste odpravili na potovanje po Latinski Ameriki, se več kot priporoča znanje španščine ali pa vsa poznavanje osnovnih fraz, saj boste drugače imeli težave v komuniciranju z domačini. Naučite se predvsem tistih besed, da boste lahko vprašali kje se določena stvar nahaja, koliko kaj stane, naučite se pozdraviti in zahvaliti v španskem jeziku.
Category:
prevajalec |
Tags:
španščina
Živimo v času viška informacijsko-komunikacijske tehnologije. Premagovanje razdalj med državami že dolgo ni več problem, komuniciranje s svetom pa je praktično omogočeno iz katere koli točke na Zemlji, no skoraj. Tehnologija se nenehno razvija, izboljšuje, tako vse bolj napredujejo tudi komunikacijska orodja. Komuniciranje s svetom je danes nekaj povsem normalnega, tudi če ne obvladamo tuijih jezikov – internet namreč dela čudeže. Kljub temu pa se moramo za poglobljeno znanje jezikov še vedno le-teh naučiti. Prevodi besedil so lahko tako trd oreh, toda ne za strokovne prevajalce, ki jim tovrstno delo ne predstavlja nobenih ovir, saj tuje jezike, tako kot svojega maternega, odlično obvladajo.
Ko brskamo po internetu, smo nenehno v stiku s tujim jezikom, najpogosteje je to ravno angleščina. Če ga obvladamo, dobro, toda velikokrat pa potrebujemo tudi pomoč strokovnjakov, saj besedilu s strokovno vsebino, ki vsebuje ogromno terminom, nismo sami kos. Taki prevodi, če si jih lotimo sami, so lahko prava katastrofa, da ne rečemo celo potrata časa. Na srečo so prevodi strokovnih besedil za izkušenega prevajalca mala malica. Zakaj bi se mučili, ko pa lahko ta čas namenimo tistim stvarem, ki nas veselijo in jih obvladamo.
V Slovenji je mnogo tujcev zaposlenih v prevajalskih agencijah. Tako imenovani naravni govorci z lahkoto prevajajo besedila našega maternega jezika, torej iz slovenščin v svoj materni jezik, kateri koli že to je. Seveda je pogoj, da takšen prevajalec pozna in obvlada tudi slovenski jezik.
Prevodi, če jih že naročamo pri strokovnjakih, naj bodo res strokovni – to je verjetno želja vsakega. Zato se predhodno pozanimajte o njihovi strokovnosti, izobrazbi, referencah. Prevodi, ki niso strokovno narejeni, lahko napravijo pravo zmedo, iz katere se je včasih prav težko rešiti. Še posebno, kadar so to prevodi listin, pogodb, deklaracij med dvema partnerskima podjetjema, ki se dogovarjata za nek posel ali kaj podobnega. Poslovanje je namreč občutljiva tema, ki zahteva precejšnjo mero jasnosti, natančnosti, zato morajo biti prevodi poslovne korespondence strokovno odlični.
Podjetja iz tega razloga vse več sodelujejo z uradnimi prevajalci. S tem se izognejo številnim nevšečnostim, ki bi lahko nastale zaradi nestrokovnega prevajanja.
Dandanes ni težko najti prevajalsko agencijo ali prevajalca, saj jih je vse več. Učenje tujih jezikov je pri ljudeh že od nekdaj priljubljeno, saj je splošno znano, da so nam z znanjem tujih jezikov oprta vrata v svet. No, ta vrata v svet pa so res na široko odprta – slehernemu, ki se želi podati na pot. Bodisi zaradi osebnih interesov, kot so želja po potovanju in odkrivanju novih dežel, bodisi poslovno, zaradi potrebe trga, sodelovanja s tujimi partnerji ipd.
Seveda se mi lahko v tujem jeziku pogovarjamo skorajda z vsakim človekom, če le obvladamo vsaj osnove njegovega jezika ali obratno. Težje pa je pisno komuniciranje, kjer od naslovnika ne dobimo takojšen odziv, ali je napisano razumel ali ne. Ker so podobne situacije občutljive zlasti pri poslovanju, podjetja vse pogosteje najemajo oziroma zaposlujejo kvalificirane prevajalce. Prevajanje poslovnih listin, pogodb, deklaracij in drugih listin je enostavneje zaupati strokovnjakom, saj se na ta način izognemo nepotrebnim zapletom ali morebiti celo izgubimo posel. Hitro in kakovostno prevajanje danes tudi ni tak finančni strošek, da bi si tega ne mogli privoščiti.
Obstaja večna razprava, ki se ukvarja s statusom prevajalskega dela. Vprašanje, do kolikšne mere so prevodi delo mehanskega pretvarjanja stavkov iz enega jezika v drugega in do kolikšen mere si zaslužijo status umetniškega dela z lastno literarno vrednostjo, ne more biti na hitro odgovorjeno.
Kdor se je že kdaj soočil s tem, da je prebral dva prevoda različnih avtorjev, ki sta prevajala isti tekst, je najbrž hitro opazil, da obstajajo prevodi in prevodi. Tudi v slovenščini imamo več klasičnih literarnih del, ki so bila v slovenščino prevedena od različnih prevajalcev. Med prevodi seveda najdemo ogromne razlike v slogu in izbiri besed, ki spremljajo občutke ob branju besedil. Prevajalci literarnih besedil so običajno tudi sami literarni ustvarjalci, tako da se ob primerjavi ne moremo sklicevati na neznanje ali kompetenco enega avtorja napram drugemu. Prevodi se pač razlikujejo, ker se prevajalci kot ljudje razlikujejo med seboj, in celo isti prevajalec bi najbrž isti tekst v različnih trenutkih njegovega življenja najbrž prevedel različno. Iz tega ozira se zdi, da imajo tudi prevodi umetniško vrednost per se.
Obstajajo pa seveda tudi teksti, ki služijo zgolj namenu prenosa informacije iz enega jezika v drugega. Bolj kot je tekst enoznačen, bolj bodo podobni tudi prevodi različnih prevajalcev. Zato lahko rečemo, da imajo tudi prevodi in prevajanje svojo mehansko plat.
